Z 31. majem je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki na delovnopravnem področju prinaša dva ukrepa. Delodajalec lahko delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom, najdlje do 31. decembra odredi delo s skrajšanim delovnim časom. Če zanje nima dela, pa jim lahko še za junij odredi čakanje na delo.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-191 (ZIUOOPE) prinaša za delodajalce dva pomembna delovnopravna ukrepa. Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa in čakanje na delo.
DELO S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM
Zakon o delovnih razmerjih2 (ZDR-1) ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom, do katerega lahko pride po volji pogodbenih strank in v posebnih primerih (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o starševskem varstvu). Delovno razmerje s krajšim delovnim časom po volji strank je klasična zaposlitev s krajšim delovnim časom, do katere pride na podlagi soglasja volje delavca in delodajalca. Gre za primere, ko delodajalec izkazuje potrebo po delu s krajšim delovnim časom, delavec pa takšno zaposlitev sprejme, bodisi ker ne dobi zaposlitve za polni delovni čas bodisi ker mu delovno razmerje s krajšim delovnim časom bolj ustreza. Pri drugi obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom pa gre za primere, ko posebni zakoni urejajo pravico delavca, da dela s krajšim delovnim časom zaradi invalidnosti, zdravstvenih razlogov ali starševstva. Obema oblikama pa je skupno, da mora delodajalec z delavcem, če bo ta začel delati s krajšim delovnim časom, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Izjemoma lahko skleneta dodatek k pogodbi o zaposlitvi pri delu s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.
ZIUOOPE z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in preprečitve odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga ureja možnost enostranske odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Gre za nov interventni institut, ki ga trenutno veljavna delovnopravna zakonodaja ne pozna.
Odredba
Delodajalec mora delavcu odrediti delo s skrajšanim delovnim časom s pisno odredbo. V njej mora določiti obseg skrajšanega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev in način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, velikost povračila stroškov v povezavi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo znova opravlja s polnim delovnim časom in velikost nadomestila plače (14/4 ZIUOOPE).
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati ali svetom delavcev pri delodajalcu. Pridobiti mora pisno mnenje. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, ki je pri delodajalcu običajen. Če se spremenijo okoliščine odreditve, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje (12/4 in 12/5 ZIUOOPE).
Trajanje ukrepa
Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra 2020. Ukrep dela s skrajšanim delovnim časom je združljiv tudi s čakanjem na delo po ZIUOOPE. To pomeni, da se bodo lahko delodajalci odločili, da bodo nekaterim delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim časom, drugim pa čakanje na delo. Glede na to, da je čakanje na delo po ZIUOOPE mogoče le v juniju, obstaja možnost združljivosti le v tem mesecu.
Skrajšanje delovnega časa
Delodajalec lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas. Najkrajši delovni čas, s katerim lahko delavci delajo od 1. junija do 31. decembra, je 20 ur na teden, najdaljši pa 35 ur na teden. Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoča delavcu, ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok (12/3 ZIUOOPE).
Velikost nadomestila plače delavca
Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas, za katerega mu je bil delovni čas skrajšan), pa mu pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Za čas, ko bo delal, mu pripadajo sorazmerni del plače, ki je odvisen od števila delovnih ur na teden, in druga povračila stroškov v povezavi z delom (prevoz na delo, malica in podobno). Pri poročanju na obrazcih REK ne bo nobenega posebnega poročanja, glede na to, da je subvencija določena v fiksnem znesku znesku in bo povrnjena od zavoda za zaposlovanje na podlagi odobrene vloge.
Če delodajalec delavcem v času prejemanja subvencije ne bo redno izplačeval plače in nadomestila plače, mora vsa prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (19/5 ZIUOOPE).
Višina subvencije
Delodajalec bo za vsakega delavca, ki bo delal s skrajšanim delovnim časom, prejel mesečno subvencijo, ki znaša
448 EUR, če bo delal od 20 do vključno 24 ur tedensko,
336 EUR, če bo delal od 25 do vključno 29 ur tedensko,
224 EUR, če bo delal od 30 do vključno 34 ur tedensko.
112 EUR, če bo delal 35 ur tedensko.
Če delavec ne bo delal s skrajšanim delovnim časom celoten mesec (bo na dopustu, bolniški in podobno), se bo subvencija ustrezno preračunala na sorazmerni del.
Vodenje evidence o izrabi delovnega časa
Delodajalec mora na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti3 (ZEPDSV) voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa za vsakega delavca. Po ZIUOOPE pa bo moral za vsakega delavca ob njegovem prihodu vpisovati še uro prihoda in ob njegovem odhodu uro odhoda delavca (ne oboje ob koncu delovnika). To je novost predvsem za delodajalce, ki evidenco o izrabi delovnega časa vodijo ročno in za to nimajo posebnega programa.
ZEPDSV ne določa, da se mora delavec na mesečno evidenco o izrabi delovnega časa podpisati. Iz prakse inšpektorjev za delo pa izhaja, da mora delavec mesečno evidenco o izrabi delovnega časa kot v znak strinjanja z zapisanim podpisati. Če delodajalec vodi evidenco o izrabi delovnega časa v elektronski obliki, se delavec nanjo ne more podpisati, saj je delodajalec običajno ne natisne.
Obveznosti delodajalca
Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom, pa ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če gre za večje število delavcev, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.
Pridobitev subvencije od zavoda za zaposlovanje
Delodajalec bo subvencijo dobil na podlagi vloge, ki jo bo vložil na zavod za zaposlovanje v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (16. člen ZIUOOPE). Delodajalec bo moral vlogi priložiti
- dokazila o izpolnjevanju pogojev,
- podpisano izjavo, s katero se bo zavezal, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem ne bo kršil prepovedi odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov in
- soglasje za objavo podatkov, saj seznam prejemnikov subvencije in podatki o velikosti prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani zavoda za zaposlovanje (20. člen ZIUOOPE).
Zavod bo o vlogi odločil s sklepom v roku 15 dni od prejema vloge. Zoper sklep bo mogoče vložiti le upravni spor. Delodajalec bo z zavodom za zaposlovanje sklenil pogodbo o subvencioniranju. Subvencija predstavlja državno pomoč, zato je treba upoštevati pogoje za pridobitev državne pomoči (22. člen ZIUOOPE).
ČAKANJE NA DELO
Drugi delovnopravni ukrep po ZIUOOPE je čakanje na delo v juniju 2020. Delodajalec je pod določenimi pogoji upravičen do delnega povračila izplačanega nadomestila za čakanje na delo. Z 31. majem pa tudi prenehajo veljati določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov6 (ZIUPPP), ki urejajo čakanje na delo (83. člen ZIUOOPE).
Ukrep čakanja na delo je združljiv z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Več o tem lahko preberete v zgledu 1. Delavec ima tudi dolžnost, da se v tekočem mesecu vrne na delo do sedem delovnih dni. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje (26/2 ZIUOOPE).
Upravičeni delodajalci
Do delnega vračila izplačanih nadomestil plač je upravičen vsak delodajalec v Sloveniji, razen neposredni in posredni proračunski uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, čigar delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 večji od 70 %, in delodajalec, ki opravlja finančno in zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020 (24/1 ZIUOOPE).
Poleg omenjenih prav tako niso upravičeni tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji. Upravičeni pa so tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz 24/3 ZIUOOPE ter imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah7 ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah
